PEPE

Povest “Ostržkove dogodivščine” se začne s predstavitvijo dveh mizarjev na koncu delovne kariere. Mojster Višnja ni preveč ustvarjalen in potrebuje sigurnost, s kosom lesa, ki govori, želi narediti nogo mize, Pepe pa je ustvarjalen, sposoben brilijantno narisati lonec, ki vre na ognju, kot da je pravi. Ostržek skuša svojo veliko lakoto potešiti tako, da zaman stika po tem loncu.

Pepe vstopi v delavnico svojega soseda in prijatelja z idejo, da bo ob koncu svoje delovne dobe potoval po svetu, želi si ogledati druge kraje, in ker je odprtega duha, želi zgraditi lutko, s katero bi uresničil svoje sanje. Navsezadnje si lahko ob koncu kariere dovoli razkošje, da zapusti svoje stranke in potujete po svetu … Če ne ob upokojitvi, kdaj pa? Če želi izrezljati lutko, potrebuje dobro idejo, potem mora vedeti, kako se to naredi, in nadaljevati s projektom, ne da bi se bal, da mu bo ta kos lesa pokazal jezik, ga brcnil in nato pobegnil. Resnično dobra priložnost, da spet naredi nekaj izjemnega. Ko Ostržek dobi noge, pobegne in ga Pepe ne more dohiteti. To pomeni, da je izdelek popoln. Seveda lutki še vedno manjkajo ušesa in jo je nesmiselno klicati, a nekaj podrobnosti se ustvarjalcu lahko odpusti.

Lutki je treba pokazati, da se v življenju malo ali nič ne dobi brez najmanjšega odrekanja, zato za nakup abecednika proda suknjo. Potem pa se vrne domov iz zapora s tremi hruškami, ki so eden najdražjih sadežev. Pepe ni bogat, a tudi ne reven, kot ga vedno predstavljajo v filmih..

Kasneje bo več mesecev potoval po svetu, da bi našel Ostržka. To lahko uresniči zaradi svojih sposobnosti, zgradi namreč čoln za plovbo po oceanu. Težko bi rekli, da ni zelo spreten mizar. Tudi v trebuhu morskega psa iznajdljivi Pepe preživi dve leti do prihoda Ostržka.

Konec razkrije pravo veščino mizarja, ki je očitno veliko več kot popravljalec ali sestavljalec stolov, miz, omar … Je rezbar, med najnovejšimi Collodijevimi opisi najdemo Pepeta, ki izrezlja čudovit okvir, poln listov, cvetov in glav različnih živali.