MODRA VILA

Modra vila je v povesti najprej sestrica, potem pa mama. S tem je v pripovedi zagotovljen časovni odnos.

  Ostržka usmerja v rast, a je tudi neusahljiv vir vseh ali skoraj vseh laži, povezanih s smrtjo, kot so “mrtva sem” ali “na smrti postelji je”. Potem ko je pobegnil pred vbodi, preživel neskončne ure zasledovanja, tvegal, da bo zažgan, obešen, ko ga je izdala Modra vila, ki ne samo, da ni odprla vrat, da bi ga rešila pred morilci, ampak se je razglasila za MRTVO … Ostržka vprašajo: “Kje so kovanci?” … Če bi bili na njegovem mestu, bi morali tudi mi reči, da jih nimamo, ampak Ostržku se je podaljšal nos, ker ni povedal resnice. Kakšen nos pa bi morala imeti lažniva “dobra” Modra vila?

Razglasila  se je za mrtvo … Že lagati o svoji smrti je neodpustljivo dejanje, hujše od tistih, zaradi katerih leseni lutki zraste nos, a še huje od najhujšega je izjaviti, da je vzrok vsega Ostržek, katerega edini greh je lahkovernost, zaradi česar pa je bil že kaznovan.