Il tuo carrello è attualmente vuoto!
Epizoda 17
BESEDILO in ILUSTRACIJE Maurizio Stagni: povzeto iz “Le avventure di PINOCCHIO” Carla Collodija v poglavju 36.
Ostržek je ponovno srečal Brljava in Zvitorepko. A tokrat ga nista prelisičila. Predno ju je prepustil njuni prihajajoči nesreči, jima je podaril nekaj pregovorov: Ukradeni denar beži kot vihar! Hudičeva moka se kaj rada sprevrže v ništrc! V mladosti slepar, v starosti berač!
Mirno sta nadaljevala svojo pot. Na koncu steze sta sredi polja prispela do lepe koče. Vsa je bila iz slame, le streho je imela pokrito z opeko. Zlahka sta prepoznala glas, ki ju je vabil vanjo.
Bil je muren Modrec. Kočo mu je podarila ljubezniva kozica s prelepo plavo dlako. Odšla je rekoč: “Ubogi Ostržek! Nikdar več ga ne bom videla! Požrl ga je morski pes!” Ko ga je Ostržek zaprosil, če lahko dobi čašo mleka za ubogega Pepeta, ga je muren Modrec poslal k vrtnarju, ki je stanoval za tretjo njivo in je imel krave.
Ostržek se je ponudil, da bo vrtel vitel, leseno napravo, s katero se vlači vodo iz vodnjaka. To je do tistega dne delal poginuli osliček Trlica. Celih pet mesecev je vsako jutro vstajal še pred zoro in hodil vrtet vitel, da je dobil mleko, ki je tako prijalo bolehnemu očetu. Nekega jutra pa se je odločil, da stopi na bližnji trg in si s prihranjenimi štiridesetimi soldi kupi novo obleko.
Stopil je iz hiše ter ves zadovoljen stekel po poti. Nenadoma pa je zaslišal, da ga nekdo kliče. Ozrl se je in zagledal polža, ki je lezel izpod grmovja. Polž mu je povedal, da vila Plavolaska leži v bolnišnici!
Ostržka je pretreslo. Polžu je izročil denar namenjen novi obleki in mu obljubil, da bo delal še pet ur več in pomagal tudi vili. In proti svoji navadi je začel polž teči kakor martinček v pasjih dneh sredi toplega avgusta.
»Tisti večer je Ostržek, namesto da bi zaspal ob desetih, delal do polnoči! In namesto da bi naredil osem košev, jih je naredil šestnajst. Nato je šel v posteljo in zaspal. In ko je spal, se mu je zdelo, da je v sanjah videl vilo Plavolasko, lepo in nasmejano “…
Ostržkovih dogodivščin je konec in ostaja razočaranje, ker je zgodba dokončana. Collodi je v prvi različici Ostržkovih dogodivščin končal zgodbo z obešeno mrtvo lutko, vendar so bralci protestirali z Ostržkovim stavkom: “Jaz sem že boljši.” Želeli so, da pisatelj obešenemu prereže vrv in nadaljuje zgodbo. Nikomur ni mar za zgodbo, ki se nadaljuje s poslušnim, vljudnim, voljnim otrokom … In svojo zgodbo puščam odprto z Ostržkom, ki sanja s kančkom upanja, da se bo lahko drugi, novi Collodi spomnil na nesmrtnega in nepremagljivega lesenega super junaka. Lahkoverednega, a vedno radodarnega, odprtega in družabnega.
Spodaj gumb za dostop do Collodijevega izvirnega besedila. V slovenščino prevedel Albert Širok, izdala MLADINSKA KNJIGA 1974 leta.
Če želite biti seznanjeni o novih dogodkih, ki jih organiziramo, pišite na: lemalefattedellabora@gmail.com ali pošljite WhatsApp na številko +393483503407. HVALA!