Epizoda 13

Ostržek je plaval tik ob obali. Ko se mu je že zdelo, da je na varnem, je začutil, da ga nekaj vzdiguje in odnaša v zrak. Znašel se je v močni mreži sredi gomazečih rib vseh oblik in velikosti, ki so se zvijale, otepale in premetavale kakor pogubljene duše.

Iz votline, kjer je lovil in cvrl, je prišel tako strašno grd ribič, da je bil prava pravcata podoba morske pošasti. Namesto las je imel na glavi gost šop zelene trave, zelena je bila koža njegovega telesa, zelene so bile njegove oči in zelena njegova brada, ki mu je segala do prsi. Bil je močno podoben velikemu zelenemu kuščarju, stoječemu na zadnjih nogah.

Barboni, osliči, orade, morski listi, brancini, sardelice… vse je ribič z Ostržkom vred dobro posul z moko in pričel cvreti. Zaman se je Ostržek opletal in zvijal. Ribič ni hotel zgubiti prilike, ki se mu je ponujala, da okusi tako redko ribo. V tem morju še ni naletel na ribo lutko. Dejal je: “Kar meni prepusti. Ocvrem te z vsemi drugimi ribami in boš zadovoljen. To, da boš ocvrt v družbi, ti je lahko v tolažbo.”

Nato ga je zeleni ribič petkrat ali šestkrat povaljal v moki, da je bil od pet do glave bel kakor lutka iz mavca, potem pa ga je prijel za glavo in …

Ostržku grozi strašna smrt, ko v votlino prilomasti Blisk. V mogočnem skoku je popadel tisti mokasti svaljek, ki ga je ribič držal v rokah in, držeč ga narahlo med zobmi, je bliskovito planil iz votline.

Ko je Ostržek, ves pomokan, pozdravil Bliska, je stopil do bližnje koče in vprašal starčka, če ima novice o dečku Nejcu, ki so ga s plaže odnesli bolj mrtvega kot živega. Starček je za nezgodo obtožil nekega Ostržka, in povedal, da je deček na srečo ozdravel. Ostržek je potuhnjeno zagovarjal lutkina dejanja, kot da to ne bi bil on, ampak neka tretja oseba. Ko pa je videl, da se mu nos daljša zaradi zagovarjanja lutkinih dejanj, je takoj obrnil besede in povedal marsikaj kritičnega o tistem slabem fantu Ostržku. Ob teh besedah ​​se mu je nos takoj “skrajšal”.

Ostržek, gol in pomokan, je pri starčku dobil prazno vrečko volčjega boba za obleko. S škarjami je na dnu napravil majhno luknjo za glavo in dve stranski za roke. Njegova edina želja je bila vrnitev v Plavolaskino hišo.