Il tuo carrello è attualmente vuoto!
Epizoda 11
BESEDILO in ILUSTRACIJE Maurizio Stagni: povzeto iz “Le avventure di PINOCCHIO” Carla Collodija v poglavjih 26. in 27.
Ostržek je bil nenavaden leseni šolar, sošolci so se norčevali iz njega, ga žalili in zbadali … Na koncu ga je to norčevanje tako razjezilo, da je zahteval spoštovanje. Eden najpredrznejših ga je hotel prijeti dobesedno za nos, a je v zameno prejel lepo leseno brco v golen.
“Ojoj! Kako vražje trdi binglji!” je zajavkal deček in si tipal podplutbo.
“In kakšne rogovile so ti komolci – za vraga! – še trši od nog!” je zastokal drugi, ki jo je zaradi neslanih šal skupil in dobil krepak sunek v rebra.
S to brco in s sunkom v rebra si je Ostržek takoj pridobil ugled in spoštovanje vseh sošolcev.
Nekega dne so mu prav ti lahkomiselni tovariši povedali, da v morju živi hud in ogromen morski pes. Tisti, ki je verjetno pogoltnil očeta Pepeta. Tako se je Ostržek pustil prepričati in je prvi stekel proti plaži.
Morski pes je res krožil tam, vendar ne v tistem trenutku. To je bila še ena potegavščina in Ostržek se je je tokrat res razjezil. Sošolci so ga dodobra potegnili, da bi ga en dan ne bilo pri pouku. Bil je namreč tako priden in marljiv, da so bili v očeh učiteljice vsi videti še bolj poredni, kot so bili v resnici.
Ostržek se jim je posmehoval in jih primerjal s sedmimi naglavnimi grehi. Najbolj srboriti paglavec, ki ga je posmeh užalil, ga je z vso silo kresnil s pestjo po glavi.
Pravijo, da kdor daje, dobi vrnjeno z obrestmi. Kakor je bilo pričakovati, je Ostržek z udarcem odgovoril na udarec in na mah se je vnela vsesplošna srdita bitka.
Čeprav je bil Ostržek sam proti vsem, se je vendar branil kakor junak. Z nogami iz grčavega lesa je tako spretno otepal okrog sebe, da je držal sovražnike ves čas v primerni razdalji.
Otroci,ki jih je močno jezilo, da mu od blizu niso mogli do živega, so se zdaj odločili za boj iz daljave. Začeli so ga bombardirati s knjigami.
Vnel se je boj z abecedniki, slovnicami in drugimi podobnimi bukvami. Ostržek, bistrook in pretkan, kakor je bil, se je spretno izmikal in sklanjal, tako da so mu knjige frčale čez glavo in padale v morje. Ribe so mislile, da je to grižljaj zanje, in so kar v tropih priplavale na površje.
Morski rak je počasi prilezel na obalo in zahreščal z glasom pokvarjene pozavne, naj prenehajo s takimi pretepi, ki se nikdar dobro ne končajo. Ostržek mu je odgovoril vse prej kakor ljubeznivo, naj použije zdravila proti hripavosti in naj se dobro prepoti.
Računica, z debelo lepenko vezana knjiga, s hrbtom in robovi iz usnja je lahko nevarna, če prileti v glavo in ne na šolsko klop. Neki paglavec jo je pograbil, pomeril z njo v Ostržkovo glavo in na vso moč zalučal vanj. Toda namesto da bi zadel Ostržka, je knjiga z vso težo priletela v glavo nekemu drugemu šolarčku. Bled ko zid je omahnil. Nejček je zgledal mrtev.
Orožnika, ki sta prišla mimo, sta videla Nejca na tleh in vprašala Ostržka, kaj se je zgodilo. Ostržek jima je pokazal svojo debelo vezano knjigo. On seveda ni bil kriv nezgode, a orožnika mu nista verjela. Takoj sta ga obsodila za krivega in aretirala.
Spodaj gumb za dostop do Collodijevega izvirnega besedila. V slovenščino prevedel Albert Širok, izdala MLADINSKA KNJIGA 1974 leta.
Če želite biti seznanjeni o novih dogodkih, ki jih organiziramo, pišite na: lemalefattedellabora@gmail.com ali pošljite WhatsApp na številko +393483503407. HVALA!