Epizoda 02

BESEDILO in ILUSTRACIJE Maurizio Stagni: povzeto iz “Le avventure di PINOCCHIO” Carla Collodija v poglavju 3.

Pepe je tekel in kričal:  »Ujemite ga! Zgrabite ga!« Ljudje pa so gledali leseno lutko, ki je dirjala kakor pravi dirkalni konj, se očarani ustavljali, se smejali, režali in krohotali …

Lesene noge, s katerimi je Ostržek tekel po pločniku, so bile hrupne kot galop nevarnega splašenega konja …

Orožnik se je z razmaknjenimi nogami pogumno postavil na sredino ceste.

Ostržku je šinilo v glavo, da ga lahko prelisiči tako, da mu nepričakovano smukne med nogami, ampak…

UREZAL SE JE!

Stražnik ga je zgrabil za nos, za tisti dolgi nos … in ga izročil Pepetu.

Pepe bi Ostržku najraje krepko navil ušesa, a kaj, ko mu jih je pozabil izrezljati. Kako je lahko sploh slišal njegove klice, bo ostala skrivnost. Zgrabil ga je za vrat in mu nameraval doma dati pošteno lekcijo…

Ostržka je vse to pahnilo v obup, mimoidoči pa so začeli zlobno namigovati: “Ta Pepe je na videz dobričina, z otroki pa je pravi okrutnež”.

Skratka, glasno lutkino ropotanje in rjovenje prisotnih sta poskrbela, da je orožnik Ostržka naposled izpustil, namesto njega pa v zapor odgnal ubogega Pepeta.

Ostržek, rešen iz neprijetnega položaja, jo je ucvrl čez drn in strn, saj je želel biti čimprej doma. V silnem diru je plezal čez strme skale, se plazil skozi grmičevje in bodičevje ter preskakoval jarke, polne vode. Dirjal je kakor divji kozliček ali zajček.